Baročna cerkev sv. Jurija iz leta 1747 je osrednja kulturna in arhitekturna znamenitost Šenčurja, ki je po svojem zavetniku dobil tudi ime. V njeni notranjosti izstopajo freske Franca Jelovška iz leta 1750 in slika sv. Jurija Janeza Šubica, za cerkvijo pa je še danes delno ohranjeno nekdanje protiturško obrambno obzidje.
Šenčur
Predstavitev občine
Znamenitosti
Cerkev sv. Jurija
Spomenik krompirju in Mariji Tereziji
Šenčur je zaradi rodovitnih polj in dolgoletne tradicije pridelovanja krompirja znan tudi kot Krompirjeva dežela. V središču kraja stoji spomenik krompirju in cesarici Mariji Tereziji, postavljen leta 2008 kot poklon poljščini, ki je pomembno zaznamovala življenje, prehrano in identiteto lokalnega prebivalstva.
Cerkvi sv. Radegunde in sv. Katarine v Srednji vasi
Na robu Srednje vasi druga ob drugi stojita slikoviti gotski cerkvi, med katerima se dviga skupni zvonik. Cerkev sv. Radegunde iz 15. stoletja hrani dragocene gotske freske iz okoli leta 1440, mlajšo cerkev sv. Katarine pa odlikuje lepo ohranjen lesen poslikan strop. Z njima so povezane tudi številne lokalne zgodbe in legende.
Cerkev sv. Vida na Visokem
Baročna podružnična cerkev sv. Vida na Visokem iz leta 1655 je ena prepoznavnejših sakralnih znamenitosti občine Šenčur. V njeni notranjosti izstopa veliki oltar, delo podobarja Janeza Gregorja Goetzla, pred cerkvijo pa stoji poslikano znamenje iz 17. stoletja.
Cerkev sv. Mihaela in spominska soba Cirila Preglja
Cerkev sv. Mihaela na Olševku je bila v današnji podobi zgrajena v 18. stoletju po vzoru šenčurske cerkve, njena predhodnica pa se omenja že leta 1333. V bližnjem Olševskem domu je urejena spominska soba Cirila Preglja, skladatelja, zborovodje in glasbenega pedagoga, ki se je rodil na Olševku ter pomembno prispeval k razvoju slovenskega zborovskega petja.
Hiša čez cesto z etnološko zbirko
Hiša čez cesto v Miljah ohranja bogato etnološko in kulturno dediščino podeželskega življenja. Njena zbirka obsega stare igrače in punčke, otroške vozičke, gospodinjske pripomočke, kmečko orodje ter različne makete, hiša pa z ljudskim petjem, razstavami in drugimi dogodki ostaja živahno središče lokalnega kulturnega dogajanja.
GASTRONOMSKE POSEBNOSTI
Šenčurski pražen krompir
Pražen krompir je najprepoznavnejša kulinarična posebnost Šenčurja in simbol njegove nekdanje vloge pomembnega pridelovalnega območja. Tradicionalno ga pripravljajo iz izbrane sorte krompirja, svinjske masti, pražene čebule, soli in ocvirkov, obiskovalci pa ga lahko okušajo na lokalnih prireditvah, zlasti na Prazniku krompirja.
Šenčurska godlja
Šenčurska godlja je krepka tradicionalna jed, ki so jo nekoč pripravljali predvsem pozimi in v času kolin. Običajno jo postrežejo s krompirjem v oblicah, njeno dediščino pa ohranja Turistično društvo Šenčur z vsakoletnim Dnevom godlje, posvečenim lokalnim okusom, domačnosti in druženju.
Budelj oziroma prata
Budelj, znan tudi kot prata, je značilna gorenjska praznična jed, ki jo šenčurske gospodinje tradicionalno pripravljajo ob veliki noči. Nadev iz kruha, suhega mesa in jajc se speče v črevu ali pekaču ter postreže kot del bogatega velikonočnega zajtrka.
DOŽIVETJA
Trbojsko jezero
Trbojsko jezero je nastalo leta 1986 z zajezitvijo reke Save in danes predstavlja največjo vodno površino v osrednji Sloveniji. Jezero, veliko približno en kvadratni kilometer in globoko do 17 metrov, je življenjski prostor številnih vodnih ptic ter priljubljena točka za sprehode, opazovanje narave, čolnarjenje in druge oblike rekreacije.
Učna pot ob reki Kokri in Športni park Rapa
Približno dva kilometra dolga učna pot med Visokim in Hotemažami obiskovalcem predstavlja naravne lepote reke Kokre, geološko pestrost njenih prodnikov ter zgodbe ljudi, ki so nekoč živeli in delali ob reki. Pot se začne pri Športnem parku Rapa, kjer so urejeni nogometno, teniško in balinarsko igrišče, posebno zanimivost pa predstavlja tudi geološka piramida iz kokrških prodnikov.
Športni park Milje
Športni park Milje leži v zelenem okolju ob reki Kokri. Obiskovalcem so na voljo igrišče za odbojko in balinišče, park pa je zaradi mirne lege, neokrnjene narave in bližine reke prijeten prostor za rekreacijo, sprostitev in druženje na prostem.
Srjanska učna pot
Srjanska učna pot povezuje naravno in kulturno dediščino Srednje vasi. Vodi mimo vodnega zadrževalnika z opazovalnico ptic, parkovno urejenega območja ob Olševnici, cerkva sv. Radegunde in sv. Katarine ter čez gozdnati Srjanski hrib, ob poti pa se odpirajo pogledi na okoliško kulturno krajino in alpske vrhove.
Pohodniške poti na Apnišče
Apnišče je s 740 metri najvišji vrh, ki v celoti leži na območju občine Šenčur. Na gozdnati vrh, kjer pohodnike pričakata klop in žig, vodi več poti z Olševka in Možjance ter iz Velesovega in Adergasa, zato je priljubljen cilj za krajše pohode skozi vse leto.
Kolesarjenje po Kranjskem polju
Ravninska in manj prometna pokrajina Kranjskega polja ponuja prijetne možnosti za rekreativno in družinsko kolesarjenje. Poti povezujejo Šenčur z okoliškimi vasmi, Trbojskim jezerom, Kranjem in alpskim zaledjem, zato lahko kolesarji izbirajo med krajšimi izleti in daljšimi turami proti zahtevnejšim vzponom.
Tradicionalna kolesarska dirka
Dolgoletno kolesarsko tradicijo kraja vsako leto zaznamuje Velika nagrada Šenčurja – Memorial Bojana Udoviča. Atraktivna kriterijska dirka poteka po ulicah v središču Šenčurja ter združuje tekmovalno kolesarstvo, športno vzdušje in druženje lokalne skupnosti.
